Sredi ceste – luža, noter pade kuža. Blaten je trebušček, moker je kožušček. Grde so mu tačice, zlepljene so hlačice. Zdaj se obotavlja, zmeraj spet se ustavlja, v soncu ves trepeče, zdelan od nesreče. Kužek je ves zbegan, ker doma bo kregan. Saj, kako bi šel domov, hov?
