Kljub temu da morda svoje delo izjemno radi opravljate, se domov k družini vračate povsem brez energije in izčrpani. Za slednje ni krivo delo, temveč nekaj drugega, a nikakor ne morete ugotoviti kaj je to. Nekateri pa prav dobro veste, kaj je krivo za vaše slabo počutje. To so odnosi, ki jih imate s svojimi sodelavci, nadrejenimi.
Na delovnem mestu je prisotnega vse več stresa, pogosto tudi zaradi slabih odnosov. Nekateri pa so v stresu tudi zato, ker imajo preprosto preveč nalog in posledično tudi odgovornosti. Vse to lahko seveda narekuje izgorelost, ki velja za težavo sodobnega časa. Ravno zato je še toliko pomembneje, da tudi vi veste, kateri so tipični znaki izgorelosti.
Značilni znaki za izgorelost
Znano je, da so prvi znaki za izgorelost povsem blagi oziroma neopazni. Kljub temu se postopoma slabšajo. Znaki za izgorelost so lahko telesni ali pa duševni. Psihični simptomi na primer vključujejo slabo razpoloženje, duševno izčrpanost, blago razdraženost ob preobremenitvi pri delu.
Med fizične simptome za sindrom izgorelosti pa na primer sodijo motnje spanja, utrujenost, prebavne težave, težave s spominom in koncentracijo, pomanjkanje apetita.
Štiri faze v procesu izgorevanja
Običajno ima sindrom izgorelosti štiri stopnje oziroma faze. V prvi fazi je čutiti lahkotno nezadovoljstvo. Tega se sicer ne zavedamo še povsem, torej da je nekaj narobe, a smo kljub temu razdraženi, ko smo z delom preobremenjeni. V drugi fazi se nezavedno spogledujemo s težavami. Naše misli in čustva postajajo vse manj prijetna. Nezadovoljstvo se lahko kaže tudi tako, da svoje slabo razpoloženje prenašamo na okolico.
V tretji fazi zavestno otopimo. Pojavljati se pričnejo znaki izgorelosti, kot so stres, izčrpanost, tesnoba. Takšna neprijetna stanja poskušamo zavestno omrtvinčiti, a teh težav ne moremo rešiti. V četrti fazi nastopi travma. Sindrom izgorelosti tako postane kroničen. Pojavljati se pričnejo napadi panike, popolna duševna pa tudi telesna izčrpanost.
Kdo je najbolj podvržen izgorelosti?
Na izgorelost zelo pogosto vpliva okolje, v katerem opravljamo svoje delo. Znaki izgorelosti oziroma sindrom za izgorelost je najpogosteje povezan z določeno vrsto poklicev. To so na primer poklici, ki pomagajo, kot so zdravstveni delavci. Prav tako poklici, ki so pod močnim pritiskom stresnih dejavnosti pa tudi odgovornosti, na primer menedžerji.
Izgorelost je povezana tudi z delom z ljudmi, zato so takšnemu izzivu neredko izpostavljeni tudi učitelji.
Kaj je psihoterapija in komu je namenjena?
Če tudi vi razmišljate, da bi vam psihoterapija pomagala pri reševanju težav, jo je vsekakor vredno preizkusiti. Psihoterapevt zagotovo ne predstavlja zadnje možnosti v kriznih situacijah. Obenem takšen strokovnjak ne služi zgolj tistim, ki se soočajo z nekoliko bolj resnimi težavami z duševnim zdravjem.
Lahko rečemo, da je psihoterapija primerna za vsakogar, ki želi dobro delati na sebi in se posledično tudi bolje razumeti.
Kdaj se odločiti za psihoterapijo?
Nekateri se za psihoterapijo odločijo, ker se denimo že kar nekaj časa soočajo s tesnobo, depresijo, ne nazadnje tudi jezo. Spet drugi psihoterapevta poiščejo zaradi katere od kroničnih bolezni, ki vpliva na njihovo telesno pa tudi čustveno počutje. Za tretje pa velja, da imajo sicer kratkoročne težave in torej potrebujejo reševanje pri teh.
Morda se nahajate v fazi ločitve ali pa se zaradi službenih obveznosti počutite preveč obremenjene. V tem primeru vam lahko zelo prav pride psihoterapevt. Zdravljenje z njegovo pomočjo bi bilo za vas še toliko bolj koristno, če se soočate z dolgotrajnim občutkom nemoči, če se vaše težave ne izboljšujejo kljub prizadevanjem, če želite bolje razumeti sebe in podobno.
Po prvi psihoterapiji je že možno olajšanje
Čisto vsak človek je nekoliko drugačen. To pomeni, da nekateri med vami zagotovo potrebujete precej več časa za dosego napredka po psihoterapiji. Kljub temu pa zelo pogosto pri posameznikih že prva psihoterapija prinese določeno mero olajšanja.
Katere podatke boste delili z izbranim psihoterapevtom, je seveda odvisno od vas. Pri tem je ključno, da se ob njem počutite prijetno. Tako kot klient kot psihoterapevt morate biti pred srečanjem odločena, da res želita sodelovati.
Redna srečanja pri psihoterapevtu
Na podlagi številnih informacij tistih, ki psihoterapevta obiskujejo redno, lahko rečemo, da pravo moč terapije posameznik lahko občuti nekje po petem srečanju s strokovnjakom. Sicer pa se učinek same psihoterapije spremlja na podlagi nekaterih parametrov, kot so tesnoba, stres, depresija, dobro počutje, količina zdravil, spanje, koncentracija.
Na podlagi omenjenih parametrov psihoterapevt lahko izračuna oceno dobrega počutja. Višja kot je dosežena ocena, boljši je seveda učinek same terapije.