Marcelino kruh in vino – besedilo pesmice iz istoimenske risanke.
Prastara je zgodba, ki pravi:
vsakih tisoč let,
otrok, ki čudeže dela, rodi se
na naš svet.
Mama v solzah pustila
v snegu je detece,
na stopnišču cerkvenem, joj,
kakšno gorje!
Kliče se Marcelino, kruh in vino,
pravi čudež, Marcelino,
je pogumen in zabaven,
je prijatelj.
Kliče se Marcelino, kruh in vino,
pravi čudež, Marcelino,
vsi ga ljubijo, gozdna bitja
in ljudje.
Bil je snežak in postal je junak.
