Abrahamka

Kaj je naši mami?Gleda nas postrani,Na zabave hodi,vino ji ne škodi. Ati, si pozabil?Včeraj sem ti pravil,to ni več uganka,mama je zdaj Abrahamka. Mama kar uživaj, leta nič ne skrivaj.Torta je na miziin pesem čuje se. Nocoj zapel podoknico,kot nekoč ti pojemo.Spomni se na lepe dniAbrahamka živijo. Mladost nikdar ne vrne se,a srce veselo je.Skupaj vsi nazdravimoAbrahamka živijo. Nosi se po modi,pazi na postavo,komaj še spoznamonašo drago mamo. Vedno zaželena,srečna in sproščena.Saj ji nič ne manjka,to je naša Abrahamka. Vseposvsod čestitke,rože in vizitke.Za najlepša letana zdravje iz srca. Nocoj zapel podoknico,kot nekoč ti pojemo.Spomni se na lepe dniAbrahamka živijo. Skupaj

Čez zelene trate

  Čez zelene trate, grem med hribe v svate.Že tam gozd šumi, potok žubori.In pastirček vriska, na piščalko piska,srečen sem vesel, da bi ves svet objel. Bele so planine, v cvetju že doline,spletel venec nov, s tisoč bom cvetov.Tam na oknu beli, bodo še dehteli,ko pa se ospo, novi se razcveto. Kaj bi ne prepeval, svetu razodeval,da res ljubim jo, tole zemljico.Živa je narava, v vetru pesem plavaSredi teh gora, sreča je res doma.  

Otroške želje

  Ko odbije ura dve,za rosno šipo žeporedni škratje vsise v pridne spremene. Planet nam nosiš luč,ljubezni nežne ključ.Vsak dan za nas je praznik nov,ko vrneš se domov. lalalalala – lalalalalalala Med igro je nekdopolomil dedkov stolin poln črepinj je koš,ni vaze več, ne rož. Ne karaj nas preveč,zgodi se kup nesreč,že jutri bomo vsem za vzor,ko vrneš se domov. In pol črepinj je koš,ni vaze več, ne rož. Že jutri bom vsem vzor, ko vrneš se domov.Že jutri bom vsem vzor, ko vrneš se domov.  

Tam, kjer murke cveto (Avseniki)

  Tam kjer murke cveto,tam kjer ptički pojo v lepi Dragi.Tam kjer encijan plav,ves prešerno bahav nežno vabi.V to dolino zeleno me vleče tako kot v nobeno,v njej avrikelj prijazno pozdravlja me s srajčko rumeno. A z visoke pečinegrad Kamen obuja spomine,spomni Pegama se,se smehlja in si misli: vse mine. Ti dolina zelena s krvjo prepojena, oj, Draga,te vedno bom ljubil, nikoli pozabil ne bom. Tam kjer murke cveto,tam kjer ptički pojo v lepi Dragi.Tam kjer encijan plav,ves prešerno bahav nežno vabi.V to dolino zeleno me vleče tako kot v nobeno,v njej avrikelj prijazno pozdravlja me s srajčko rumeno. A

Vse moje misli so pri tebi

   Ko tiho svet bo prekril cvetovedoline lepe mladosti moje,takrat bom sam le sred bolečinezavite u meglo prelepih dni. Zdaj res verjamem, da prav vse mine,da čas zabriše še bolečine,a tiho v meni je iskra sreče,ki boža le spomin prelepih dni. Vse moje misli so pri tebi,vse moje misli tihe v meniin moje sanje, vse dal bi zanje,za tisti čas, za tiste dni. Vse moje misli so pri tebi,vem, da hudo ti je kot meni,saj le spomini so še edini,edina tiha sreča tistih dni. Da sanje enkrat bi se izpolnile,da bolečine so v sebi skrilein pozabiti predraga moram.Ostal bo le

Ostanimo prijatelji

  Radi se imejmo, saj pesem druži nas. Le kdo ne ve, kako prileže se,vsaj par besed, kadar si čisto sam.Pogrešam vas prijatli mladih let,ko bil vesel, razigran je naš svet. Ostanimo prijatelji, naj bo ves svet, kot v tistih dneh,ko zbrani vsi, prijatelji, smo do noči prepevali.Ostanimo prijatelji, zdaj naj velja beseda ta.V pesmi naj družba nam živi še dolge dni. Vsi čutimo, da čas beži naprej,spet leto dni smo starejši kot prej.Le malokdaj še skupaj sedemo,smo se razšli, kdaj se spet srečamo. Ostanimo prijatelji, naj bo ves svet, kot v tistih dneh,ko zbrani vsi, prijatelji, smo do noči

Gremo na Pokljuko

  Minca svoj'ga Luko,pelje na Pokljuko,ta s težavo cesto melje,žena ga po gobe pelje. Luka pri seniku,tam na Zatrniku,žejo hudo je začutil,pa prilil ga je en glaž. Minca šla brez Luke,je zvečer s Pokljuke,gobja bera je obilna,Luko vzela je gostilna. Gremo na Pokljuko,iskat naš'ga Luko,žejo hudo je začutil ,spijmo z njim še mi en glaž

Planica, Planica

  Planica, planicasnežna kraljica!Le kdo je ne pozna– lepoto iz snega? Skakalci kot pticeletijo pod neboin slavo Planicev širni svet neso Pozdrav neustrašnim junakom daljav,prijateljev strmih snežnih planjav!Slava, čast veljavsem skakalcem tega sveta! Junaki Planiceletijo kot ptice,spet slava gre v svetza dolgo vrsto let! Planica, Planica,še pridemo nazaj,v Planico, Planico,pod Ponce v zimski raj!