Smeh ni greh Babica in vnuk na tleh sredi kuhinje sedita, gore, govor, grad gradita, hišice brez streh, sploh en čuden čuden svet iz kock in besed … Se iz pravljic preselita v pesem, ki diši ko ajdov med. Šale s kladivom drobita, kotalita rožnat smeh, z njim podreta (kakor keglje) sto skrbi, ves hišni red, strogo hišnico tišino, mrko, togo disciplino, dedkov žalosten pogled … Hišo vso razveselita in ugotovita: SMEH NI GREH !!!
