Lipa zelenela je
Lipa zelenela je tam v dišečem gaju
S cvetjem me posipala, d'jal sem da sem v raju.
Veje raztezavala, k nebu je visoko,
Meni pa je do srca, segala globoko.
Meni pa je do srca, segala globoko.
Ptičice je lipica v senčico vabila,
Kadar ležal sem pod njo, me je ohladila.
Zdaj pa je že revica, skoraj ovenela,
Cvetje, listje zeleno, zima ji je vzela.
Cvetje, listje zeleno, zima ji je vzela.
Spavaj, draga lipica, večno ne boš spala,
Nova pomlad zelena, nov bo cvet pognala
Zopet bodo ptičice, ptičice vesele
pesmi nam prepevale, pesmi žvrgolele.
pesmi nam prepevale, pesmi žvrgolele.
