Glejte na vrh gore,
tamkaj je križišče,
tam so se nagnetli
sonce in oblaki,
vsakdo smer si išče.
Rinejo oblaki
sivi, črni, beli:
radi bi vsi morki,
radi bi vsi pusti
sonce prehiteli.
Jaz pa sem prometnik
in zakličem …
Majejo se temne smreke –
sem in tja, sem in tja …
Majejo se sivi bori –
sem in tja, sem in tja…
Majejo se še oblaki
vrh neba – sem in tja …
Kdo je, kdo je, ki z …
Pravi mali Nacek,
da je sonce pacek:
Najprej v dežju
se umije,
potlej lužico –
popije …
…
Veter …
Strela …
Oblački …
Tri luže
…
Zdaj na nosek, zdaj na glavo,
zdaj na strehe, na zemljo.
Skačem, plešem kot vrtavka,
da nihče ne zna tako.
Kdo me zdaj še ne pozna?
Droben dežek sem, z neba!
…