Že sončece sije,
potoček se vije,
čez travnike, polja,
utira si pot.
Ko teče po trati
se s cvetko pobrati,
pa vpraša
kam gre in kod.
»Ves dan se sprehajam,
po travniku rajam,«
metuljček mu de
in želi srečno …
Potoček, postoj in poglej,
kje domek je tvoj, mi povej.
Moj domek je tam, pod goro,
kjer ptički veselo pojo.
Zakaj pa nemirno hitiš,
od doma in ptičkov bežiš?
Saj vrnem se spet pod goro,
ko dežek namoči zemljo. …
Res bi rad vedel,
kam tečejo vode,
kdo jih za bregi
nataka v posode.
Rad bi še vedel,
kaj drži morje,
da se ne zlije
tja za obzorje.
Ob tem pa seveda
misel mi blodi:
je kje kaka šola…
Moja znanka ribica
tam v potoku je doma,
vsako jutro k njej odidem,
da mi kapljo vode da.
Z njo prav skrbno si umijem
nos in lica in oči,
kar pa vode še ostane,
jo shranjujem v čebre tri.…
Moj čolniček iz papirja
v daljna morja si želi.
Dva komarja sta mornarja,
kapitana pa še ni.
Veter, ženi moj čolniček,
čisto rahlo vanj pihljaj.
Morje čuvaj moj čolniček,
da bo prišel cel nazaj. …