Cin, cin cin, cin,
cin, cin, cin, cin, cin,
se zvonček na trati oglaša,
cin, cin cin, cin,
cin, cin, cin, cin, cin,
pomladi v pozdrav cinglja.

Tra, ra, tra, ra,
tra, ra, ra, ra, ra
trobentica v zlati …

Na polju rožice cveto,
na drevju pa ptički pojo,
z neba nam sveti sonček zlat, že prišla je k nam pomlad.

Iz gozda sem pa znani glas naznanja, da prišla je v vas
spet drobna, mila kukavca, srca moj'ga …

Rajajmo, rajajmo
zdaj na livadi,
rajajmo, rajajmo
v topli pomladi.

Sonce pozdravlja nas,
zvončki cingljajo,
zlate trobentice
k plesu igrajo.

V vejah se zbirajo
pevci krilati,
murni pa godejo
spodaj na trati.

Rajajmo, rajajmo
zdaj na livadi,
rajajmo, rajajmo…

Tra, ra, ra, trobentica trobi,
cin, cin, cin pa zvonček cinglja.
Sončece veselo se smeje,
»Sem že tu!« z neba šepeta.

 …

Rad bi šel k škratom
iz širne poljane,
ki s prvimi zvončki
budijo zaspane.

Saj sonce se zopet
globoko priklanja,
konec je mraza
in zismkega spanja.

Iz sodov nebeških
pomlad se razliva,
živ je že travnik
in plodna bo …

Oreh ivje si nadel je,
on bo danes sivi bor;
hiša se je v mah odela,
zdaj je velik, čuden štor.

Mesec rep si je privezal,
sedel važno v borov vrh
in tako zakikirikal,
da je zimo stresel srh. …

Pribrenčala, priletela
skozi okno je čebela.
Nič vprašala ni, kar sedla
je za mizo in pojedla,
kar je Naceku ostalo,
kar od brade mu je padlo,
ko se z medom je gostil.

In že spet je odbrenčala,
niti: "Hvala!" …

Toplo se je prismejalo
sonce čez goro,
snežec solzo je potočil
pa je vzel slovo.

Teloh solzico popil je
in se razcvetel,
za spomin na beli snežec
nosi cvetek bel.

 …

Ko pomladni veter zapiha,
zapoje svet:
vsak list ima svojo pesem,
vsaka bilka,
vsak cvet.
Še jaz, ki tiste sem vrste,
da si zažvižgam na prste.
 …

Pomlad …