Če ne tečem,
pa ne živim.
…
Celo leto nima miru
pozimi pa zmiraj počiva.
…
Kadar me na noge postavijo,
po glavi hodim.
…
Sanjam deželo, ki pravični mir pozna,
dolga je cesta, po kateri prideš tja.
Ta pot je brez konca, a vodi naprej
Premnoga življenja ugašajo ob njej.
Krste junakov zamudile so pokop,
mati zaman je položila cvetje v top,
žaluje …
Radost od boga edina hčerka ti Elizijska
V tvoje hrame nas stopinja vodi o božanstvena.
Tvoji čari časa teku so pregnali kruto noč
človek spet je brat človeku, kadar veje tvoja moč.
Komur se usoda smeje, da mu je …
Odo radosti (originalno Ode »An die Freude«) je napisal nemški pesnik Johann Christoph Friedrich Schiller. Znana je predvsem zaradi mojstrske uglasbitve, ki jo je v četrti stavek Devete simfonije vključil Ludwig van Beethoven.
Že leta 1972 je bila …
Štirje po vasi teko,
pa se nikdar ne ujemo.
…
Vsak bi bil rad,
kadar pa je, pa ni rad.
…
Če prideneš, je manjše;
če odvzameš, je večje.
…
Ni bilo,
ne bo
in vendar je.
…
Ob grdem vremenu se sprehajam,
ob lepem pa v kotu ležim.
…
V dolin'ci prijetni je ljubi moj dom,
nikoli od njega podal se ne bom,
pod lipo domačo najrajši sedim,
v domačem veselju najslaje živim.
Tra la la la lala.
Tra la la lala.
V domačem veselju najslaje živim.
Le …
Je v človeški obleki
pa ni človek.
…
Kdo s šestimi nogami
vendar le po štirih gre?
…
Dve vrsti belih put,
v sredi pa rdeč petelin.
…
Stanovanje šumi,
gostač pa molči.
…
Veliko imam oči,
pa sem vendar slep;
pri vsakem očesu
mi zraste rep.
…
Zelo lepa pesem, za katero je glasbo napisal znani italijanski baročni skladatelj Giovani Battista Pergolesi.
Tam nekje je zlata roža, pa ne vem še, kje cvete.
Sred poljan jo veter boža, a ne znam poti do nje.
Pa …
En teden je sit, dva je zvit, potem se gre skrit.
…
Ena skleda masti, pa se po vsem svetu spusti.
…