Kajetan Kovič je slovenski pesnik, pisatelj, književni kritik, esejist, urednik, novinar in prevajalec. Rodil se je 21. oktobra leta 1931 v Mariboru v učiteljski družini. Mladost je preživel v Poljčanah, kjer je tudi obiskoval prve tri razrede osnovne šole. Potem se je družnia zaradi vojne preselila v Hrastje Mota blizu Gornje Radgone.

V tem času je spoznal grozote vojne in težko življenje na kmetih. Obiskoval je šolo v Vučji vasi, Gornji Radgoni ter Mariboru. Po koncu vojne so se zopet selili, tokrat v Slatino Radenci, on pa je nadaljeval obiskoval gimnazijo v Mariboru in leta 1950 maturiral. V Ljubljani je študiral  primerjalno književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti in diplomiral leta 1956.

Bil je štipendist Prešernovega sklada, se izobraževal v Parizu in na univerzi v Pragi (seminar češkega jezika in književnosti). Ker od literature ni mogel živeti se je zaposlil kot novinar pri Ljubljanskem dnevniku in Ljudski pravici. Vmes je služil vojsko v Valjevu in Kraljevu v Srbiji.


Leta 1958 je postal urednik za leposlovje pri Državni založbi Slovenije. Tu je delal vse do upokojitve 1992. Od 30. maja 1991 je izredni, od 6. junija 1995 pa redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti - SAZU, in leta 1996 tudi tajnik razreda za umetnost. Še vedno živi v Ljubljani in je član Društva slovenskih pisateljev.

S pisanjem pesmi je začel že v gimnaziji. toda javnosti je postal bolj znan ob izdaji pesniške zbirke z naslovom Pesmi štirih, ki so jo izdali: Kajetan Kovič, Ciril Zlobec, Janez Menart in Tone Pavček. V tej zbirki je izšlo 26 Kovičevih pesmi.

Najbolj znan pa je seveda pa svoji mladinski literaturi. Pisal je tako pesmi kot prozo. Prav vsi poznamo njegov cikel z naslovom Maček Muri, ki ga je prepevala tudi Neca Falk . Maček Muri je pravzaprav pravljica v pesmicah, ki opisuje Mačje Mesto v katerem živi Maček Muri, Muca Maca, Maček Čombe, ...

Od proze je najbolj znana pripoved Moj prijatelj Piki Jakob, ki govori o majhnwm fantku, njegovem medvedku in njunih dogodivščinah. Zelo lepo napisana zgodba, ki govori o tem, kako svet vidijo mahjni otroci.


Poezija

Utonil bi, 1948
Pesmi štirih, 1953
Prezgodnji dan, 1956
Korenine vetra, 1961
Ogenjvoda, 1965
Vetrnice, 1970
Mala čitanka, 1973
Pesmi, 1973, 1981
Labrador, 1976
Dežele, 1988
Poletje, 1990
Letni časi, 1992
Sibirski ciklus in druge pesmi raznih let, 1992
Lovec, 1993
Glas, 1998
Vrt, 2001

Proza

Ne bog ne žival, 1965
Tekma ali kako je arhitekt Nikolaj preživel konec tedna, 1970
Iskanje Katarine, 1987
Pot v Trento: prizori iz navadnega življenja Franca M., 1994
Profesor domišljije: ljubljanska zgodba, 1996
Jutranji sprehajalec, 2005
Sled sence zarje, 2006

Mladinska književnost

Franca izpod Klanca, 1963
Zlata ladja, 1969
Moj prijatelj Piki Jakob, 1972
Maček Muri, 1975
Zgodnje zgodbe, 1978
Križemkraž, 1980
Zmaj Direndaj, 1981
Pajacek in punčka, 1984
Križemkraž: zgodnje pesmi, zgodnje zgodbe in še malo mačje godbe, 1991
Mačji sejem, 1999