Depresija je precej pogosta pa tudi resna mentalna bolezen. Z njo se sooča vse več oseb. Nekateri bolezen označujejo kot kugo sodobnega časa. Zadnje raziskave kažejo na to, da naj bi depresija prizadela enega od šestih ljudi. Pojavi se lahko v katerem koli obdobju življenja. Najpogosteje pa se pojavi nekje med koncem najstniškega obdobja in v sredini 20. let.
Pri depresiji gre za motnjo razpoloženja, ki pri osebi povzroča neizmerno otožje, melanholijo ter ravnodušnost. Prizadeta oseba je nezmožna doživljati občutke veselja, užitka ter zadovoljstva. Bolezen spremeni človekovo fizično, psihično pa tudi čustveno delovanje. Vpliva na spanje, apetit, spolnost, koncentracijo, razmišljanje, počutje in ne nazadnje tudi na obnašanje.
Blagi do intenzivni simptomi depresije
Simptomi depresije so lahko blagi pa tudi izjemno intenzivni. Tipični znaki tovrstne motnje so občutek globoke žalosti, hude praznine, pesimizma, nemoči, brezupa, izguba zanimanja za aktivnosti, izguba libida, razdražljivost, občutek krivde, močno nostalgično razpoloženje za preteklimi dogodki.
Obenem se depresija kaže v izgubi energije, težavi z razmišljanjem, fizičnih simptomih, razmišljanju o smrti ter celo samomoru. Depresivne ljudi neredko spremlja tudi občutek osamljenosti. Verjamejo, da niso vredni ljubezni. Počutijo se ujeti, ne vidijo izhoda iz svoje situacije. Poleg simptomov depresije se lahko pojavijo še znaku anksioznosti.
Najpogostejši vzroki za depresijo
Vzroki za depresijo so lahko biokemični, genetski, psihološki ali pa družbeni. K simptomom razvoja lahko prispevajo diferenciacije in nekatere kemikalije v možganih. Najbolj tipično je na primer pomanjkanje hormona serotonina. Depresija se lahko pojavi znotraj družine. Zanimiv je podatek, da če se bolezen pojavi pri enem od dvojčkov, je kar 70 % možnosti, da se bo pojavila tudi pri drugem.
K pesimističnemu načinu razmišljanja so pogosteje nagnjene osebe, ki dokaj hitro občutijo pritiske in težko obvladujejo stresne situacije. Motnja je pogostejša tudi pri tistih osebah, ki imajo precej slabo samopodobo. Depresija pa je ne nazadnje lahko tudi posledica izpostavljenosti hudemu nasilju, zanemarjanja, zlorabe ali pa revščine.
Huda ali velika depresivna motnja – klinična depresija
Poznamo več vrst depresivnih motenj. Ena med njimi je huda oziroma velika depresivna motnja. Označujemo jo kot klinična depresija. Zanjo je značilno zelo intenzivno slabo razpoloženje ter izrazit upad zanimanja za vse aktivnosti.
Zakaj pride do poporodne depresije
Poporodna depresija je stanje, kadar novopečena mamica namesto nepopisnega veselja ob rojstvu otroka občuti povsem nasprotna čustva. Za takšno stanje je zlasti značilno nezadovoljstvo, utrujenost, tesnoba, strah zaradi nove in velike odgovornosti. Pri materi neredko prihaja tudi do nenadnih nihanj v razpoloženju.
Takšno stanje zelo pogosto nastopi tudi kot posledica hormonskega neravnovesja. Po porodu se ženski namreč občutno ter zelo hitro zniža raven hormonov.
Preberite si še naslednji članek: Opornice in drobni ortotski pripomočki
Vsaka okvara roke se zrcali v različnih, večjih ali manjših omejitvah delovanja in sodelovanja. Z aplikacijo opornic in drobnih ortotskih pripomočkov želimo povrniti ali vzpostaviti čim bolj optimalno delovanje osebe.
Vzroki za nastanek depresije po porodu
Vzroki poporodne depresije so lahko različni. Najpogosteje pa so povezani z neprijetnimi ter stresnimi dogodki. Že porod je precej velika hormonska sprememba, če pa temu slučajno sledi še travmatična izkušnja poroda, je verjetnost za takšno stanje še toliko večje.
Poporodna depresija se pogosteje pojavi pri ženskah, ki so na sploh v preteklosti že imele težave z depresijo ali pa so že po naravi črnoglede, nejevoljne, sramežljive, manj samozavestne, nervozne.
Kdaj se pojavi poporodna depresija
Najpogosteje se pojavi približno en mesec po rojstvu otroka. Sprožilec zanjo je pravzaprav lahko prav vsak stresni dejavnik, na katerega ženska sama ne zmore vplivati. Tudi na splošno je znano, da poporodne stiske niso redek pojav. Med takšne vrste stisk uvrščamo poporodno otožnost, poporodno depresijo ter poporodno psihozo.
Otožnost po porodu doleti približno polovico mamic, s poporodno depresijo pa se sooči med pet in dvajset od stotih mam. Psihoza se pojavi na eno od tisoč žensk. Poporodna depresija je najpogostejši zaplet po porodu.
Tipični znaki depresije po porodu
Tipični znaki so nezanimanje za novorojenčka, nezadovoljstvo, otopelost, brezvoljnost, utrujenost, strah pred neuspehom v materinski vlogi, lahko tudi sovražnost do otroka.
Simptomi so lahko tudi fizični, na primer tiščanje v prsih, apatičnost, glavoboli, panični napadi, samomorilne misli. Najpomembneje je, da so znaki poporodne depresije prepoznani čim hitreje. Nato je treba seveda ustrezno ukrepati. S pomočjo psihoterapije https://www.mojpsihoterapevt.si lahko pride do razrešitve čustvene stiske. V začetni fazi je namreč izboljšanje lahko zelo hitro ter uspešno. Če pa ženska ne najde ustrezne pomoči, lahko takšna vrsta depresije traja tudi do več let.
Poporodna depresija lahko izjemno negativno vpliva na kakovost življenje mame, na otroka, ne nazadnje tudi na vse ostale družinske člane. Takšno stanje lahko preide celo v kronično depresijo, česar pa si ne želi prav nihče.