Teden otroka – Svetovni dan otroka

Leta 1959 je 20. novembra UNICEF (Sklad Združenih narodov za otroke) sprejel Deklaracijo o otrokovih pravicah in konvencije o otrokovih pravicah, 30 let kasneje, leta 1989 pa še Konvencijo o otrokovih pravicah. Že leta 1954 je Generalna skupščina Združenih narodov začela s promocijo zahteve, naj si vsaka država izbere svoj Dan otroka. V Sloveniji praznujemo Dan otroka na prvi ponedeljek v oktobru. Ker pa prireditve potekajo vse do konca tedna, se pri nas to imenuje tudi Teden otroka. Vsako leto se tudi izbere tema za Teden otroka in v letu 2010 je tema: “Mediji za bogatejše otroštvo“. Teme iz prejšnjih

Letni čas – zima

Ob koncu jeseni pride v dezelo zima. To je letni čas, ko se otroci veselijo prvega snega, starši se bojijo zasneženih cest, vsi pa vselo pricakujejo praznike: Božič in Novo leto. Takrat k nam pridejo tudi trije dobri možje: sveti Miklavž, Božiček in Dedek Mraz. O njih govori tale pesmica: Trije dobri možje . Zima je najhladnejši letni čas, temperatura se lahko spusti precej pod ničlo in tam ostane tudi po več tednov. Meteorološka zima: obsega mesece: december (gruden) – 31 dni januar (prosinec) – 31 dni februar (svečan) – 28 dni (29 dni na prestopno leto) Astronomska zima: začne

Oreh je sinonim za uganke

Otroške uganke

Uganka je kratko besedilo za razvedrilo, zabavo, ki duhovito opisuje stvar, ki jo je treba uganiti (Slovar slovenskega knjižnega jezika – SSKJ). Uganka je torej kratka pesmica, ki vsebuje v sebi zanko, ki jo je potrebno rešiti. Prve uganke segajo že v obdoje Antike. Takrat so duhovniki v preročiščih odgovarjali na vprašanja ljudi v obliki ugank, saj so se s tem, da so se izognili neposrednemu odgovoru, rešili kakšne hude zamere. V svojih delih so uganke uporabljali dramatiki oziroma njihovi glavni junaki: Sofokles, Shakespeare, Schiller, v slovenski literaturi je znan primer v knjigi Divji lovec, ki jo je napisal Fran

Uspavanke

Uspavanke so pesmice, ki jih mamice pojejo svojim otrokom, da bi lažje zaspali. Otroci glasbo slišijo že v materinem trebuhu in s poskusi so pokazali, da jih to sprošča in da melodijo prepoznajo tudi po tem, ko se rodijo. Glasba močno vpliva tudi na razvoj možganskih centrov za govor, vpliva na razvoj motorike in zmanjšuje napetosti. Učenje melodije in besedila pomaga krepiti otrokov spomin. Še preden dobro shodijo, znajo otroci poplesavati v ritmu melodije. Glasba torej na otroka dobro vpliva. To je tudi ena prvih oblik komunikacije med materjo in otrokom, ki poleg dojenja vzpostavi zelo močno vez. Pri tem