Polja so prazna, prazna je njiva,
mati narava, trudna počiva.

Dragi moj dedek tudi počiva,
vendar ne v hiši, kje zdaj prebiva?

Lani sva skupaj seno še sušila,
se skrivala v travi, se v vrtu lovila.

Moja mu mamica cvetje prinaša,
solzna vsa, žalostna, tiho me vpraša:

Se spominjaš dedka še živo?
Veš, ko sta skupaj hodila na njivo.

Ljubil je klasje v polju rumeno,
delo mu ni bilo tuje nobeno.

Zdaj spomin le med žitnimi klasi
žalosti solza suši se počasi.

V kategoriji:

• Pri spomeniku