Pregovori, ki omenjajo poletje in poletne mesece:
Rožnika toliko dežuje, da zadnji koreninici zadostuje.
Rožnik deževen – viničar reven.
Če Rožnika sonce pripeka in vmes dež rosi, ni treba se bati teka; obilno zemlja rodi.
Če Barbara (11. junij) deži, bodo jeseni grozdja polne kadi.
Vid, dežja ne daj, da bo žetve kaj!
Če je megla na dan Vida, je pšenica malo prida.
Ako na Medarda deži, se grozdje do brente kazi.
Ako na Medarda je vreme lepo, najlenejši kosec pospravlja suho seno.
Če je megla na Vida dan, je pšenica malo prida.
Če kres deži, orehov ni. Če na kresni dan dežuje, orehom slabo prerokuje.
Če rožnika sonce pripeka, pohlevno deži, veliko obeta žita, strdi.
Če rožnika toplo dežuje, kašče in uljnjake napoveduje.
Če se Medard kislo drži, do konca meseca ni sončnih dni.
Če trs pred Vidom ocvete, se dobrega vina nadejati smete.
Če vinska trta ne cvete kersnika, ostane lesnika.
Dež na Šentjanža, slabo letino nareja, sonce naj se raje pratiki smeje.
Do kresa suknjo oblači, po kresu jo pa seboj vlači.
Kadar na Ladislava dežuje, dež še dolgo kraljuje.
Kakor vreme kresnic, tolko bo tudi žanjic.
Kakor se Medarda zdani, vreme še štirideset dni trpi.
Kakor vreme rožnika mini, taka se grudna ponovi.
Kolikor dni kukavica še po kresu kuka, toliko tednov po Mihaelu v roke ne huka.
Lepo vreme prvega dne, kmetje se letine vesele.
O kresi se dan obesi.
O kresu je tako dolg dan, da če bi zjutraj kravo vodil, ima zvečer tele.
O kresu se mora vrabec že v prosu skriti.
O Vidi se skozi nič ne vidi.
Pred kresom prosi, naj deži, potem prositi treba ni.
Pred Vidom napovedujejo muhe dneve prav suhe.
Preveč dežja v rožnem cvetu ni nič kaj po volji kmetu.
Rožnika mrzlo deževanje, slabo za vino in panje.
Sever, ki ta mesec vleče, obilo žita povleče.
Svetga Vida meglica pride po vince in pšenico.
Sveti Vid je češenj sit.
Štirideset dni se nebo solzi, če na Medardovo iz njega rosi.
Urbanovo sonce in Vidov dež, na dobro leto upati smeš.
Vidove megle se žito boji, če Murčar jo vidi, o žetvi dvoji
Vnebovhod je tak praznik, da tič tiča ujame, da meso je, človek pa človeka navije, da vino pije.
Če na drugi dan Malega srpana ne bo lepo, se dež ves mesec ustavil ne bo.
Pasji dnevi mrzli in deževni so za vincarja revni.
Pred Jakobom tri dni lepo, rž v redu dozorela bo.
Česar Veliki srpan ne skuha, tudi Kimavec ne prekuha.
Če se megla zjutraj v zrak vzdiguje, slabo vreme napoveduje; če pa zemlja meglo posrka, lepo vreme na vrata trka.
Veliki šmaren brez dežja, sladko vince bo doma.
Če se avgusta po gorah kadi, kupi si kožuh za zimske noči.
Če velikega Šmarna sonce peče, dobro vince v sod poteče.
Orehe piškave stori rad dež na Janeza glave.
Sonce srpana grozdje meči, z medom navdana ajda diši.
Veliki srpan kar ne skuha, tudi kimavec ne prekuha.
Veliki šmaren brez dežja, sladko vince bo doma.
Vreme, ki ga Lovrenc naredi, celo se jesen drži.
Zrel grozd Jerneja dobiti, dosti bo sladkega mošta.
Poletni prazniki:
25. junij – dan državnosti
Poletni krščanski prazniki
15. avgust – Marijino vnebovzetje ali Veliki Šmaren
