Kot dve jadri, beli jadri,
tam na sredi jezera,
dva laboda kakor v sanjah
po gladini plavata.

»Je še kdo na svetu srečen
kakor danes sva midva?
Toplo sonce nama sije,
veter božajoč pihlja.«

To sta šepnila laboda
in sta dalje jadrala,
do noči, ko v mesečini
sta v pristan zaplavala.