Odrastel sem v krajih,
kjer pesmi so doma
in majski dnevi
v jablanah dehte.
Pod strehami v rebri,
v cvet kipe,
za žarki sonca,
preproge trav.
Kot mlečna pot razsuta
je moja domovina:

Slovenija, ti si reka,
ti me vračaš v otroštvo.
Operi dušo, naj se nagledam te mladosti.

Po polju posejani
kozolci tiho spe
in s pesmijo
narava se budi.
Odnašajo me leta,
a vračam se,
kamor me žene
samote val.
Ljubezen moje zemlje
oživlja v meni vero:

Slovenija, ti si reka,
ti me vračaš v otroštvo.
Operi dušo, naj se nagledam te mladosti.

Postal sem mož in zdaj starim
a pojem še, ker to je srcu milo,
napev k’ Žirovnica m’ je v srcu
prebudila.

Slovenija, ti si reka,
ti me vračaš v otroštvo.
Operi dušo, naj se nagledam te mladosti.