Na potepu

 

Naš kuža švrk in muc brkač
k potoku sta krenila
in hov, hov, hov
in mjav mjav mjav,
sta račke prepodila.

Potem sta naglo šla naprej,
za polje sta zavila
in hov, hov, hov
in mjav mjav mjav,
sta zajčka preplašila.

Ko v gozd junaka pelje pot,
se v volka zaletita,
nič več hov, hov,
nič več mjav, mjav,
kot blisk domov zbežita.

Zares, najlepše je doma,
spoznata potepuha,
potem ko mleko muc dobi,
naš švrk pa košček kruha.

 

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *