Milo

Milo Milo je Milana milo prosilo,
naj se previdno skobaca v kad,
da bo skočilo mu rahlo na vrat.
Tam je bila čudno potemnjena koža,
pa je milo sklenilo,
da ga po temnoti krožno poboža.

Milanu je milovo delo dobro delo,
milo pa je nadvse veselo
drselo, skakalo, polzelo
po uhljih in nogi in roki,
se spotoma spotaknilo, ko je drvelo
pod popkom, in že zavilo med boki
namilit še zadnjo plat.

Z milo je voda veselo plesala,
poljubljala kožo, se mokro smehljala.
Milan pred zrcalom zdaj obstrmi
in vpraša neznanca: "Čigav si pa ti?"

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *