Pesjanska

Pesjanska

En hud pesjan je živel,
se futral je z ljudmi,
z njih župco si je kuhal,
obral jih do kosti.

Enkrat pa en'ga najde,
ga hoče v lonec dat'
preveč je čudno dišal,
preveč je bil kosmat.

Kdo bil je ta kosmatež
lahko ugane vsak,
dihur je bil kajneda.
Narobe, bil je vrag.

Pesjan čez kotel padel
pa s kropom se polil,
vrag ga je brž oglodal,
pa župco vso popil.

Uči nas tale štor'ja,
da če sta vraga dva,
da tisti zmeraj zmaga
k'ma več pesjanskega.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *