Burja

Burja

Burja trese našo hruško,
vije njene veje –
ah, lepo je biti burja –
veje in se smeje.

Vije, vije, lomi, lomi
in se ne upeha –
a slabo, slabo biti
slamnata je streha.

Burja strehe vse predere,
polja vsa prebega,
če pa jaz le stol prevrnem,
se že očka krega.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *