Vrača se pomlad

Vrača se pomlad

Poje: Oto Pestner 

Njena soba majhna, lepa,
šopek rož,
bela okna so zastrta,
dan je noč.

Čudovito kakor sanje
nje telo,
z njenih ustnic pesem pije
moj poljub.

Dnevi sreče bežne, tihe,
kot nasmeh.
Svet vsakdanji se potaplja
v molk megle.

Vedno znova
tisoč majhnih nežnosti
in poljubi
so obljube večnosti.

Vrača se pomlad,
a življenje ne,
in spomini z njo kot jata ptic
znova zažive.

Vrača se pomlad,
a ljubezen ne.
V srcu si ves mlad
in rad bi osvojil svet.

Ista soba, majhna, ozka,
a brez rož.
Bela okna so odprta
na stežaj.

Jok otroka, mlada žena,
tujec jaz.
In od daleč hrup s ceste
kot posmeh.

Vrača se pomlad…

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *