Umazanci

Umazanci

Že kot otrok sem bil zmeraj usran.
Mama umila me je petkrat na dan.
Zvečer mi najprej je umila obraz,
da je videla, če sem sploh jaz.

Pri nas doma pa je tako čisto.
Pa če je sonce sijalo ves dan,
domov sem hodil do vratu usran.
Na dvorišču smo se igrali,
največje luže poiskali.
 
Pri nas doma pa je tako čisto.
Umivajo naj se samo umazanci,
umivajo naj se samo umazanci.
O, mama, mama, naj te nič ne skrbi
nek nori doktor še sedaj trdi
da si otrok odpornost pridobi
če na leto zaužije
vsaj dve kili svinjarije.
 
Pri nas doma pa je tako čisto.
Pri verouku sem zasledil,
da pilat si je roke umil.
Kakšno neumnost je potem storil,
sam’ga Boga je na križ pribil.
Kdor se umije dela traparije.
Mama, jaz se ne bom umil.
Spominjam se, da sem zvečer vpil:
»Kako pa umivajo tiste ljudi
ki so od znotraj umazani?«
O, mama, mama, naj te nič ne skrbi,
o, mama, mama, naj te nič ne skrbi,
o, mama, mama, naj te nič ne skrbi.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *