Prva čebela

 

Pribrenčala, priletela
skozi okno je čebela.
Nič vprašala ni, kar sedla
je za mizo in pojedla,
kar je Naceku ostalo,
kar od brade mu je padlo,
ko se z medom je gostil.

In že spet je odbrenčala,
niti: "Hvala!" ni dejala,
nekam v breg je odletela
prva letošnja čebela;
za spomin pa je pustila,
kar so pela njena krila:
"Spet prišla je k nam pomlad!"

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *